NAPOVEDUJEMO!

VABLJENI, DA SE OGLASITE PRI NAS IN POSKUSITE NAŠE IZDELKE: SIR ZA ŽAR, SVEŽI SIR, ZORJENI SIR, SKUTO, SMETANO, MASLO, JOGURTE IN SIROTKO.

ponedeljek, 27. december 2010

Ne bodimo idealni potrošniki, raje bodimo ljudje!

Pozdravljeni!

Danes bi rad povedal nekaj malega o popolnoma ne-kmetijski temi, ki se tiče nas vseh. Na prelomu iz enega leta v drugo je mogoče čas, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo naredili dobrega in če je kakšna stvar, ki jo lahko popravimo.

O čem bom torej govoril? O tem, da smo ljudje (ne vsi, velika večina pa) izgubili smer, ki nas vodi skozi življenje. Vse pomembnejše so materialne dobrine, kaj pa je znotraj, pod pokrovom ''embalaže'', nas večinoma ne zanima. Začel bom kar pri tistem, ki je največji krivec za tak način življenja. To je kapitalizem. Zelo zanimiva so dejstva, ki jih doživljamo vsakodnevno, pa jih sploh ne opazimo. Ste kdaj v trgovini zaslišali kakšno glasbo? Recimo prav božični čas je tipičen primer te trgovske zlorabe naših čustev. Kmalu po 1. novembru se v vseh trgovinah začnejo pojavljati razna darila, povsem nepotrebni predmeti, ki jih ljudje kupujemo, da bi razveselili naše najdražje. Obenem pa se v trgovini vrti glasba, ki pričara božično vzdušje, kar nam veliko pomeni. Počutimo se dobro. Ampak - kaj je vzrok za to glasbo? Naše dobro počutje? Ne, verjemite, da ne. Prav vsaka stvar, ki v nas prebuja prijetna čustva, deluje na nas pozitivno, za trgovce pomeni edino to, da bomo zaradi tega več zapravili. Recimo drsališče pred nakupovalnim centrom, kjer je drsanje zastonj, še več, tudi drsalke dobiš zastonj. Krasno! Otroci na drsanje, starši pa mimogrede po nakupih. Zanimivo - da trgovina ''žrtvuje'' na oko dobrih 100 kvadratnih metrov parkirnega prostora, toliko energije za hlajenje plošče (v primeru, da so temperature nad ničlo) in še 2 skoraj polna delovna časa ali pa še več ljudi, da oskrbujejo drsališče, pa nam tega ''niti ne zaračuna''. Ni kakšne posebne logike, kajne? No, pa seveda je. Na račun drsalcev in njihovih spremljevalcev, ki bodo tačas odšli v trgovino, bo ta nakupovalni center zaslužil toliko več, da bo pokril stroške drsališča, poleg tega pa imel še večji dobiček, ravno zaradi tega, ker ljudje toliko več kupujejo. Povsem enaka je zgodba z vsemi delavnicami, glasbenimi gosti v takih in podobnih nakupovalnih centrih. Prodajalci hočejo privabiti čim več kupcev, saj to povečuje njihov dobiček. Seveda ob tem ljudem pihajo na dušo, zlorabljajo naša najintimnejša čustva, da bi oni od nas dobili čim več denarja. Mimogrede - samo še ena zelo uporabna zvijača, če hočete privarčevati: nikar ne pojdite v trgovino lačni. Enkrat poskusno pojdite lačni, drugič pa siti, takoj po kosilu. Boste videli, kakšna razlika je v tem: ko je človek lačen, bi kupil bistveno več, kot pa takrat, ko je sit. Ko si lačen, nabereš, kar imaš na spisku, potem pa pregledaš še marsikaj sladkega, kakšne majhne prigrizke in hitro se v košari znajde marsikaj nepričakovanega. Ko pa si sit, je vse preveč. Niti vsega, kar je na spisku potrebuješ. Prav zanimivo, poskusite.

Kaj pravzaprav želim povedati v tem prispevku?

Da je cilj megakapitalistov ustvarjanje idealnega potrošnika. In kakšen je tak potrošnik? To je človek, ki mu je zelo mar za druge, ampak nima časa, da bi se z njimi družil, jim namenjal svoj čas in jim raje kupuje darila, ki so samo trenutna zadovoljitev naših čustvenih potreb. To je človek, ki se res nima časa družiti, ampak dela vse na daljavo - se po internetu pogovarja s prijatelji, ima 1000 prijateljev na socialni mreži, piše na to isto mrežo še to, kako gost iztrebek je imel 5 minut nazaj in podobno. Idealni potrošnik je človek-individualist, drugače povedano egoist, ki bo za potešitev svojih čustvenih potreb uporabil trgovino in denar. Ko je človek enkrat tako daleč, da kar naprej nekaj kupuje, se znajde v začaranem krogu: kupuje vedno več in je čedalje bolj nesrečen in spet kupuje več in je še bolj nesrečen... Kaj s tem povzroča: več in več denarja pušča v trgovini, za prijatelje nima časa. Ob tem postajajo njemu podobni še njegovi bližnji in tako se počasi krog idealnih potrošnikov širi. V ozadju pa je še en motiv: ljudem vzeti politično moč. Kako? Ravno z ustvarjanjem idealnih potrošnikov. Takih ljudi, ki pri pomembnih družbenih vprašanjih gledajo samo nase. Torej cilj je razbiti družbo, ustvariti individualiste, ki bodo potrošili čim več, družbeno pa bodo popolnoma nepomembni posamezniki, ker če vsak dela samo zase, ne moremo narediti in spremeniti ničesar. Če neka množica ljudi stopi skupaj, lahko naredi velik družbeni premik in tega se kapitalisti bojijo. Zato želijo, da neopazno postajamo idealni potrošniki, oni pa v ozadju delajo kupčije z vladami (uradno se temu reče lobiranje), kako spremeniti zakonodajo, da bo počasi njihov cilj dosežen.

Ste se mogoče našli v delu zgornjih odstavkov? Če ste se, ste na dobri poti, da postanete idealni potrošnik. Ne pustite se in ostanite človek, ki mu več pomenijo prijatelji in družina ter preživljanje časa z njimi, kot pa neko materialno slepilo, ki ima samo kratkotrajen učinek zadovoljitve naših čustvenih potreb, potem pa te potrebe postajajo čedalje večje.

Vse pozivam: ne pojdite za praznike v trgovino, raje pojdite z otroki, družino, prijatelji, na sprehod v naravo. Mogoče na kakšen prijeten koncert, pa ne v trgovinski center. Pojdite tja, kjer že dolgo niste bili. Pogovarjajte se z domačimi, s prijatelji. Ne bodite zaprti vase. Ljudje smo socialna bitja in nujno rabimo družbo. Mogoče vam bo pogovor s prijateljem, ki ga že dolgo pogrešate ali pa niste videli, pomenil mnogo več, kot če bi za novo leto dobili nov avtomobil. Mogoče boste ob pogovoru s človekom, ki se vam ne zdi preveč prijeten, spoznali, da je zelo dober človek in tako razvili novo prijateljstvo. Mogoče se boste zbližali z možem/ženo, partnerjem/partnerko, mogoče s svojimi otroki ali starši. Na lastnih izkušnjah lahko povem, pa sem prepričan, da je tudi drugje tako: Velika večina prepirov je posledica nesporazumov - torej nepopolnih pogovorov in različne interpretacije. Če bi se ljudje veliko pogovarjali, bi bilo med nami mnogo manj slabe volje, sprtih ljudi in nesrečnih družin. Druženje in pogovor je bistvo naših odnosov, lepota naših odnosov pa je edino, kar nas lahko osrečuje. Se strinjate?

Za konec bi vsem samo še voščil blagoslovljene božične praznike, v letu 2011 pa čim manj nesreč, čim več toplih odnosov in veliko zdravja. Če ima človek to, ima v svojih rokah vsa sredstva, da je srečen. Bodite torej srečni in osrečujte tudi druge!

Srečno!

Toni Kukenberger