Pozdravljeni!
Dobrodošli na blogu kmetije Kukenberger. Smo kmetija, ki ima bogato tradicijo. Prve omembe tega priimka na našem sedanjem naslovu segajo v leto 1792. Takrat so bili seveda drugačni časi, kot so sedaj. Pa ne bi o tem, kako je bilo takrat, ampak bom raje nekaj povedal o sedanjem stanju v kmetijstvu pri nas.
Danes je kmetijstvo na sploh, predvsem pa v Sloveniji, v veliki finančni krizi. Kriza je naš sektor zadela nekoliko kasneje, kot ostale, vendar so razsežnosti krize toliko večje. Če hočemo manjše kmetije v današnjem času preživeti, moramo same najti alternativne poti prodaje, neposredno do kupcev. Preko prodaje naših primarnih pridelkov v trgovine se nam niti ne pokrijejo stroški za proizvodnjo. Plačila države in Evropske skupnosti nam ta primanjkljaj sicer vsaj približno pokrijejo. Vendar, saj veste - kdor koli hoče v nečem napredovati, potrebuje dodatna sredstva. Vsaka gospodarska panoga mora ustvariti več zaslužka, kot ga vloži v svoje delovanje, sicer dolgoročno propade. V kmetijstvu je povsem enako, vendar smo kmetje tu še dodatno hendikepirani z dveh strani. Neposredno smo odvisni od vremena in pridelovati moramo poceni hrano, saj naj bi bila hrana vsakemu človeku dostopna. Naše delo je fizično naporno in včasih nevarno. Včasih delavnik traja tudi 16 ur in več. Mnogo kmetov, starejših od 40 let, bi lahko bilo invalidsko upokojenih zaradi posledic težkega fizičnega dela v mladosti in obrabljenih hrbtenic, ostalih sklepov in splošne itztrošenosti organizma. Pa nam nihče ne plačuje nadur, čeprav je velikokrat, predvsem na živinorejskih področjih, treba vstati sredi noči in, na primer, oskrbeti kravo ali katero drugo žival po porodu. Tega ljudje, ki ne prihajajo iz našega sektorja, ne vidijo. Na nas gledajo kot na kriminalce, ki pobirajo državni denar, od tega pa ničesar ne dajo družbi. To še zdaleč ne drži.
Redko kdo se zaveda, kako pomembna je hrana in kaj pomeni kakovostna hrana. Ljudje gledajo samo na ceno, namesto da bi dolgoročno pomislili na svoje zdravje. Na žalost nas z vseh strani oblegajo reklame za prehranska dopolnila, ki naj bi naše zdravje dlje obdržala na željeni ravni. Veste, vse to so samo poskusi, kako ljudi čim bolj prepričati, da hrana ni dovolj, da je treba uporabljati nenaravna prehranska dopolnila. Če človek uživa raznovrstno hrano, vsakega nekaj, in z ničemer ne pretirava, bo brez dvoma živel zdravo, mogoče še bolj, kot pa tisti, ki vsakodnevno uživajo razne vitamine, minerale in podobne proizvode kemijske in farmacevtske industrije. Naše telo je razvito tako, da z raznovrstno prehrano, zadostnim gibanjem in zmernim zadrževanjem na soncu dobimo prav vse minerale in vitamine, ki jih potrebujemo. Vse ostalo je navlaka, ki našemu telesu po eni strani koristi, po drugi pa nekje drugje škoduje. Čas je, da začnemo jesti zdravo. Če ne, bomo čez nekaj časa popolnoma odvisni od kemijske industrije in res ne bomo dovolj zdravi, da bi naše telo lahko črpalo vsa hranila iz hrane ter bo res potrebno kupovati razne dodatke, da bomo vsaj navzven zdravi.
Kaj hočem povedati? Da je hrana življenjsko pomembna. Ne toliko količina, kot kakovost. Človeški organizem je na ''kratke proge'' izredno prilagodljiv. Vendar rabi uravnoteženo prehrano, da lahko zadosti vsem potrebam, ki jih ima. Zato moramo jesti zdravo hrano, ki je pridelana čim bližje kraju, kjer živimo. Različne študije so pokazale, da so tako pogoste alergije delno posledica tudi globalizacije trga s hrano. Ljudje in ostale živali smo na naše okolje prilagojeni. Če uživamo hrano iz popolnoma drugega konca sveta, s to hrano lahko zaužijemo snovi, ki nam škodujejo in pojavijo se različne preobčutljivosti in alergije. Zato vas spodbujam: jejte lokalno pridelano hrano. Namesto, da greste v velecenter in kupite najcenejšo hrano, pojdite do najbližjega kmeta in ga vprašajte, kaj vam lahko ponudi. Dobili boste: SVEŽO, DOMAČO, KAKOVOSTNO IN NEPREDELANO hrano, ki je najbolj primerna za vsakega človeka. Verjetno se bojite cene. Cene so pri kmetih lahko celo nižje, kot v trgovinah, saj tu vmes ni nobenega posrednika. Kakovost hrane pa je neprimerno boljša. Pri kmetu boste točno vedeli, kaj dobite, saj smo kmetje pod izredno strogim nadzorom različnih inšpektoratov. Če hočemo, da dobimo subvencije, moramo izpolnjevati vse, kar od nas zahtevajo, zapisovati prav vse postopke, ki zagotavljajo sledljivost hrane in so med najstrožjimi v Evropi. Torej si napak ne moremo privoščiti, saj so kazni v obliki vračanja subvencij za več let nazaj.
Torej - vabim vas, da se oglasite na naši ali pa kateri drugi kmetiji. Povprašajte za pridelki, mogoče vas napotijo na kmetijo, kjer boste dobili še kaj drugega. Tako bomo zadovoljni vsi: vi, ki boste dobili kakovostno hrano in mi, ki bomo svoje pridelke vsaj prodali po znosnih cenah. Za konec naj napišem še geslo, za katerega ne vem, kdo si ga je izmislil, je pa aktualno in še dolgo bo: NAZAJ K NARAVI!
Srečno!
Toni Kukenberger
kmetija.kukenberger[afna]gmail.com
