Pozdravljeni!
Tokrat bi rad povedal nekaj dejstev, zakaj je kmetijstvo mnogo več, kot pa zgolj pridelava hrane. Vabljeni k branju.
Kmetijstvo je večfunkcijska panoga, ki pomeni izjemno veliko, če je le spodbujena s strani države - kot institucije, predvsem pa s strani državljanov. Kmetijstvo ni samo proizvodnja hrane, je še mnogo več.
Kmetijstvo je večfunkcijska panoga, ki pomeni izjemno veliko, če je le spodbujena s strani države - kot institucije, predvsem pa s strani državljanov. Kmetijstvo ni samo proizvodnja hrane, je še mnogo več.
- Kmetijstvo kot vzrdževalec kulturne krajine
Kmetje obdelujemo zemljo. V Sloveniji, ki je 2. najbolj gozdnata država v Evropi, je preko 50% površine preraščene z gozdom. Manjši del ostanka predstavljajo urbana središča, večji del pa podeželje. V podeželje spadajo vasi - torej nekmečko prebivalstvo, morebitna podjetja na podeželju ter kmetije. Kaj pravzaprav pomeni kmetijstvo za vse našteto? Pomeni preprečevanje zaraščanja. Kjer je samo gozd, ljudi ni. Če hočemo ohraniti poseljenost podeželja, moramo poskrbeti, da bo obdelano. Možnosti sta 2: prva je ta, da površine preprečujemo pred zaraščanjem s stroji, torej s komunalnimi službami. To pomeni veliko breme za proračun občin, posledično države in davkoplačevalcev. Od tega nimamo nobene druge koristi, kot nekaj delovnih mest več na komunali in ohranitev kulturne krajine. Velik stranski učinek je še obremenjevanje okolja s prevozom hrane od drugod. Druga možnost pa je obdelava zemlje za pridelavo hrane. Košnja, paša ter obdelane njive so vzrok za neporaščenost krajine. Zakaj je ta način boljši, kot komunala? Zato, ker je tu korist dvojna: površine so obdelane, od tega pa tudi nekaj imamo: hrano. Lokalno pridelano, brez transporta in dodatnega obremenjevanja okolja.
- Posredno ustvarjanje delovnih mest
Če je krajina obdelana, je poseljena. Če je poseljena, je možnost razvoja podjetništva seveda velika, saj je najbolje, če ljudem pri njihovih potrebah ''pomagamo'' tako, da imajo vse potrebno na čim manjši oddaljenosti od doma. Če se razvija podjetništvo, pomeni, da imajo ljudje na lokalni ravni službe. In če imajo službe blizu, to pomeni, da imajo zagotovljeno boljšo kakovost življenja. Seveda v kapitalističnem svetu to ne pomeni ničesar, ker ne maksimira dobička. Vendar se bomo ljudje morali vrniti k vrednotam, kot so družina, prijateljstvo, medsebojna pomoč in solidarnost. Človeška družba brez teh vrednot ne more funkcionirati. Kmetijstvo lahko posredno na kakovost življenja vpliva zelo pozitivno. Tudi, če petkrat na leto smrdi po gnojevki. Da je gnojenje neizogibno potrebno za pridelavo hrane in ohranjanje rodovitnosti zemlje, pa sem povedal že v enem prejšnjih prispevkov.
- Neposredno ustvarjanje delovnih mest
Danes je za večino ne-kmečkega prebivalstva povsem logično, da je bolje kupiti čim cenejše, pa ni važno od kod je. Pa ni tako. Če kupujemo domače izdelke, pa ne samo kar se tiče hrane, prav kar koli, podpiramo razvoj domačega gospodarstva. Danes je v Sloveniji eden velikih nonsensov npr. tale: Samooskrba z mlekom je v Sloveniji nekoliko nad 100%. Torej nekaj mleka izvozimo. Do tu je stvar še vzdržna. Tu pa se konča: veliko mleka izvozimo, uvozimo pa mlečne izdelke (jogurte, sire, skuto in podobno). Kaj to pomeni? Nekateri menijo, da je itak vseeno, če kupujemo domače izdelke ali pa tuje. To je velika zmota! S tem podpiramo tuje predelovalne obrate in tujcem plačujemo delovna mesta, namesto da bi pri nas imeli obrate in tako za svoje rojake omogočali več delovnih mest, ki bi pomenila boljše socialno stanje v državi in bistveno hitrejši razvoj gospodarstva. Smo res tako kratkovidni? Zbudimo se! Ne gre samo za kmetijstvo, ampak za naše gospodarstvo v celoti!
- Razvoj turizma
Kako lahko kmetijstvo vpliva na razvoj turizma? Preprosto. Ustvarja okolje, ki je primerno za ljudi. Turistične kmetije, ki jih je pri nas še malo, v podobnih, alpskih državah (Avstrija, Švica, Italija) pa zelo veliko in tudi uspešno funkcionirajo, lahko veliko pomenijo za razvoj vseh panog turizma: od obalnega, gorskega in hribovskega, do prenočišč za samo mimoidoče tujce, ki prečkajo našo državo in tujcev gre mimo nas res ogromno. Ljudje so čedalje bolj osveščeni tudi o pomembnosti gibanja za zdravje. Je res bolje iti na popoldansko uro teka ali hoje skozi center Ljubljane ali bi bilo bolje iti nekam ven, na podeželje, se tam ustaviti, spoznati nove ljudi, se naužiti svežega zraka in dobiti zagon za naprej? Nihče me ne bo prepričal, da slednje ni boljše.
Torej, kaj lahko iz tega zaključimo? Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki skrbi za proizvodnjo hrane. Približno 2-3 % prebivalstva pridela hrano za vse. Obenem pa omogoča vse, kar sem v tem prispevku naštel. Zaključimo lahko, da je kmetijstvo še kako potrebno za obstoj naroda. Rek bogat kmet, bogata država še kako velja. V sloveniji pa je splošno prepričanje, da je kmetijstvo samo oviralec razvoja, nepotreben člen v družbi, ki onesnažuje okolje, poliva gnojevko in s tem zasmraja vse okoli sebe, s stroji ovira promet, pa ne bom več našteval. Je to res? Premislite. Po moje ne bi bila Švica najkonkurenčnejše gospodarstvo na svetu, če bi bila visoka razvitost kmetijstva pri njih oviralec v razvoju. Dejstvo je, da je ravno obratno. Švicarji to vedo. Zato pa podpirajo svoje kmetijstvo.
Ravno te učinke, ki jih ima kmetijstvo, podpira država s subvencijami. Ker nam prodaja pridelane hrane ne pokriva stroškov pridelave, nam država na ta način pomaga. V bistvu so subvencije plačilo za opravljanje vseh izjemno pomembnih družbenih funkcij, ki sem jih opisal. Pa še te subvencije, ki so pomoč pri izpadu dohodka, so obdavčene, kar pomeni, da država obdavčuje nekaj, kar sploh ni obdavčljivo. In - če mislite, da samo kmetje dobivamo subvencije, se še kako motite. Dobivajo jih tudi podjetja v drugih gospodarskih panogah, samo tam je to v redu. Kmetje pa smo zaradi tega pijavke na proračunu.
Verjemite, če bi morali vse te površine, ki jih sedaj obdelujemo kmetje, kositi delavci komunalnih služb, bi imeli s tem same stroške. Kmetom vsaj del stroškov, ki jih imamo s tem, pokrije prodaja pridelane hrane. Trave ljudje pač ne moremo jesti. Ostalo zelenjavo in živalske proizvode pač. Če bi bila za to zadolžena komunalna služba, ne bi imeli od tega ničesar drugega, kot stroške. Ni bolje, da kmetje še naprej opravljamo svoje delo? Presodite sami.
Srečno!
Toni Kukenberger