Pozdravljeni!
Moram se dotakniti tega področja, saj smo kmetje ravno zaradi subvencij, ki nam jih očitajo drugi državljani, črne ovce na seznamu nezaželjenih ljudi v tej prelepi državi. Rad bi predstavil dejstva, zakaj sploh subvencije imamo. Zakaj denar iz državne blagajne prejemamo kmetje in zakaj je v Evropi brez uravnavanja trga praktično nemogoče proizvajati hrano glede na povpraševanje.
Začnimo na začetku. Od kdaj sploh subvencije in zakaj?
Po 2. svetovni vojni je bila Evropa praktično sesuta - dobesedno. Veliko ljudi je bilo lačnih. Če so hoteli politiki ljudi ''nahraniti'', so morali začeti spodbujati proizvodnjo hrane. Takrat globalizacije še ni bilo in hrana se je večinoma pojedla tam, kjer so jo pridelali. Torej - kako spodbuditi ljudi, da bodo pridelali dovolj hrane za vse prebivalce? Stvar je relativno logična. Seveda je vsaka proizvodnja, tudi hrane, povezana z neposrednimi materialnimi koristmi. Če moraš v proizvodnjo vlagati, jasno potrebuješ zaslužek. Če ga ni, proizvodnjo opustiš. Torej - odločili so se, da bodo s finančnimi vložki pomagali kmetom, da bo njihov ekonomski položaj boljši in bodo tako proizvajali več hrane, ki bo cenovno dostopna. Torej - vzrok za subvencije ni nikakor volja kmetov, ampak so bile to posledice druge svetovne vojne ter rasti prebivalstva, ki je bila večja od rasti količine proizvedene hrane.
Seveda so v vsaki pozitivni stvari tudi negativne. Na račun povečevanja proizvodnje je začela čedalje bolj trpeti narava in nazadovati kakovost hrane. Kmetje so vse bolj masovno uporabljali fito-farmacevtska sredstva, ki so jim jasno pomagala do višjega pridelka. Prav tako tudi mineralna gnojila, ki so jih uporabljali bistveno več, kot bi bilo potrebno. Takrat ni še nihče razmišljal o vplivih na okolje., kaj šele o kakovosti hrane. Energija je bila poceni, zato je tudi proizvodnja prenesla večje količine farmacevtskih snovi, kot je bilo potrebno. Torej: posledica finančnih pomoči je bila višja proizvodnja hrane, na drugi strani pa je bilo okolje izredno obremenjeno. Ponekod so zaradi intenzivnega kmetijstva površine popolnoma uničili in je tam nastala dobesedno puščava. Taka zemljišča je treba sedaj za dolgo pustiti naravi, da jih počasi revitalizira. Torej so vsaj za nekaj generacij izgubljena.
Danes je skupna kmetijska politika EU (SKP) naravnana povsem v drugo smer. O tem pa naslednjič. Vabljeni, da še naprej spremljate blog in povezavo pošljete svojim prijateljem.
HVALA, KER NAM POMAGATE ŠIRITI RESNICO O KMETIJSTVU.
Srečno!
Toni Kukenberger
Zdravo, en mali komentarček na tole.
OdgovoriIzbrišiMenim, da je pisanje v pretekliku neprimerno, saj se vse kar si opisal dogaja še danes. Še vedno porabimo preveč mineralnih gnojil, še vedno porabimo preveč FFS in še vedno preveč obremenjujemo naravo!
Namesto, da bi se stroke povezovale vsak vleče v svojo stran, pri tem pa ne vidijo skupnih ciljev ter skupnih znanj, ki bi jih lahko vnovčili skupaj!
Ogromno znanja je zbranega o kroženju snovi, o ekosistemih a kmetijstvo to znanje kategorično zavrača, vsaj na uradnem nivoju. Preprosti ukrepi, brez velikih finančnih vložkov bi lahko naredili marsikaj.
A kaj, ko moraš če želiš dobiti subvencijo delati v napačni smeri, smeri za katero mnogokrat veš, da je napačna! S takšno subvencijsko politiko samo podaljšujejo agonijo malih kmetov.
V prvi vrsti bi morali predvsem več biomase pustiti na njivi, saj bi s tem bistveno izboljšali kroženje snovi. Pa uvedba mejic ter močvirij, kot skrivališč za mnoge koristne organizme ter pomemben dejavnik v blaženju temperaturnih in ostalih vremenskih šokov!
Naj bo to za prvi komentar dovolj!
Se veselim objave o skupni kmetijski politiki EU!
Lp, Martin
Živjo!
OdgovoriIzbrišiNajprej hvala za spremljanje bloga :)
Ja, res je na žalost uporaba ffs na velikem nivoju. Pa vendar, če verjameš ali ne, v Sloveniji precej manjšem, kot v klasičnih konvencionalnih sistemih. Tu je problem samo eden: farmacevtski lobi. Tu gre za tako velike vsote denarja, da boli glava. In kako politika deluje, tudi veš. Če bi hoteli, bi že zdavnaj vzgojili odporne sorte. Pa naj bo za kar koli. Prav tako je bila velika napaka storjena s strani komunistov po vojni, ko so hoteli vse uničiti. Prepovedali so rejo avtohtonih pasem živali (cike - govedo, krškopoljski prašič itd.), ki so bile izredno dobro prilagojene na naše okolje, trpežne in odporne. Danes se poskuša te pasme obdržati, vendar - glede na to, da si biolog, veš, kaj to pomeni - zaradi ozkega grla genetske pestrosti, ki je nastalo zaradi skoraj izumrtja teh pasem, selekcija skoraj ni možna, ker je treba vse živali odbrati za naprej, če hočemo populacijo povečevati.
Kako si to mislil, da bi morali več biomase pustiti na njivi? Stvar je sledeča: na travniku organske mase ne moreš kar pustiti. Trava je za krmo živali. Na njivi pa vsa organska masa, ki je ne rabimo, ostane. Kdor nastilja, rabi slamo od žita za nastil. Tu pa ni konec, ker vsa ta slama pride v jeseni ali drugo leto nazaj na njivo, dodatno obogatena z gnojem. Torej res ne vidim, kako bi lahko organsko maso puščali na njivi.
Drugo so poljedelske kmetije, ki lahko slamo prodajo. Vendar pametni kmetje jo pustijo, ravno zaradi organske mase. Pri nas takih kmetij praktično ni. Pa tudi, če slamo odpelješ, se organsko maso lahko nadomesti s sejanjem rastlin za podor. Torej po žetvi poseješ neko travo, žito, krmno ogrščico ali kaj podobnega in to v jeseni brez košnje ali česa drugega podorješ - torej vneseš v tla veliko količino organske mase. Za te ukrepe, ki se jim v PRP reče ozelenitev (ampak za ta ukrep ne smeš zorati v jeseni), država namenja tudi nekaj subvencij. Ozelenitev je dobra tudi zaradi zadrževanja hranil v tleh, da se ne izpirajo. Je pa to, če ne preorješ v jeseni, slabo za zemljo, ker je spomladi priprava zemlje za setev težja.
Lahko kaj več še poveš o mejicah in močvirjih?
LP, Toni
Pozdrav,
OdgovoriIzbrišiglede ffs se strinjam, da smo v Sloveniji lahko res srečni, da se uporablja v manjšem obsegu.
Glede reje avtohtonih pasem, se mi zdi da to ni ravno krivda komunistov- že res da so oni prepovedali gojenje, samo po mojem je bila to svetovna praksa, nekaj podobnega se dogaja še danes, ko EU sprejema direktive o tem, kakšne morajo biti naše kumarica - to gre tako daleč, da je razpon velikosti kumaric določen do cm natančno. Masovna proizvodnja pač stremi k čim večji enotnosti, pri tem pa se požvižga na lokalne posebnosti, ki so ji zgolj v napoto.
Glede biomase učinkovitega ukrepa v bistvu ne poznam, vendar je vsekakor dejstvo, da preveč biomase odnesemo iz njive oz. je ne vrnemo v kroženje. Se bom pozanimal, če so kje že "pogruntali" kaj pametnega.
Glede mejic in močvirij:
Sistem deluje bolje, če je heterogen, ker ima s tem veliko boljše možnosti za blaženje šokov! Tako je naprimer dokazano, da če imamo v okolju določen del površine namenjene močvirju izpad dobička ne pomeni takšne izgube, kot imamo zaradi tega manj stroškov, saj se s tem izboljša splošna mikroklima (bolj vlažno okolje, večja biodiverziteta, manjše možnosti poplav, suše,...). Glede mejic je v bistvu isto saj le-te zagotavljajo drug tip habitaa v katerem živijo živali. Tako se škodljivci ne pojavljajo tako pogosto,oz. se njihov izbruh omeji. V naravi je pač tako, da če odstraniš en člen v verigi se zgodi dvoje: ali vrsta odvisna od tega člena izgine ali pa se pojavi v prevelikem številu.
Tako se naprimer v vzhodni Sloveniji v zadnjem času skoraj vsako leto ubadajo s sušo, saj smo izsušili vsa mokrišča, ki so zadrževala vodo. Včasih je bilo padavin ravno toliko kot danes, vendar so se viški blažili z tem, da je voda zastajala v krajini. Sedaj pa ko imamo padavine ta voda napolni pokrajino in imamo poplave, po drugi strani pa smo poskrbeli da voda "divja" iz pokrajine, kar nam lahko že čez en teden po obilnem deževju povzroči sušo. In za te napake, ki so jih zagrešili v preteklosti, sedaj krivimo globalne spremembe! Pa ne misliti, da sedaj pljuvam po tem, kar so delali včasih. Verjamem, da so to delali v dobri veri, vendar je znanje danes boljše in obstajajo načini kako napake iz preteklosti popraviti! Enako je verjetno z avtohtonimi pasmami...
Naj bo to za enkrat to:)
Lep pozdrav,
Martin
Razumem. Res je, izsuševanje ima sicer kratkoročno visoke učinke na dvig proizvodnje hrane. Dolgoroočno pa se seveda tu naredi tudi veliko slabega. Žal je veliko odločitev, ki jih ljudje sprejemajo na različnih področjih, vrednotenih samo glede kratkoročnih posledic. Na ta način se naredi veliko škode.
OdgovoriIzbrišiNo, samo še to - glede organske snovi - lahko mi verjameš, da niso ugotovili nobenega novega načina (sem mislil, da imaš v mislih kakšno konkretno zadevo). Možnosti so samo 3: ko žanjemo npr. žito ali koruzo, poberemo samo zrnje, slamo pustimo na njivi in tako ostane velik del organske mase na njivi - kar odnesemo, je praktično zanemarljivo. Drugi način je, da žetvene ostanke odpeljemo in nazaj pripeljemo gnoj. Tu je vrnjene organske mase še več, torej je to zelo učinkovit način. Tretji način pa je sejanje podorin. Torej v jeseni vsejemo nek ''balastni'' posevek, ki ga z njive ne odpeljemo, ampak kvečjemu zmulčimo in podorjemo. Splošno je znano, da je premalo organske mase na intenzivno obdelanih njivah kmetij, kjer se ne ukvarjajo z živinorejo in slamo prodajo kot dodaten vir dohodka. Vendar, kot sem že rekel, takih kmetij je pri nas zelo malo.
Lep pozdrav, Toni