Pozdravljeni!
Tokrat bi rad povedal nekaj dejstev, zakaj je kmetijstvo mnogo več, kot pa zgolj pridelava hrane. Vabljeni k branju.
Kmetijstvo je večfunkcijska panoga, ki pomeni izjemno veliko, če je le spodbujena s strani države - kot institucije, predvsem pa s strani državljanov. Kmetijstvo ni samo proizvodnja hrane, je še mnogo več.
Kmetijstvo je večfunkcijska panoga, ki pomeni izjemno veliko, če je le spodbujena s strani države - kot institucije, predvsem pa s strani državljanov. Kmetijstvo ni samo proizvodnja hrane, je še mnogo več.
- Kmetijstvo kot vzrdževalec kulturne krajine
Kmetje obdelujemo zemljo. V Sloveniji, ki je 2. najbolj gozdnata država v Evropi, je preko 50% površine preraščene z gozdom. Manjši del ostanka predstavljajo urbana središča, večji del pa podeželje. V podeželje spadajo vasi - torej nekmečko prebivalstvo, morebitna podjetja na podeželju ter kmetije. Kaj pravzaprav pomeni kmetijstvo za vse našteto? Pomeni preprečevanje zaraščanja. Kjer je samo gozd, ljudi ni. Če hočemo ohraniti poseljenost podeželja, moramo poskrbeti, da bo obdelano. Možnosti sta 2: prva je ta, da površine preprečujemo pred zaraščanjem s stroji, torej s komunalnimi službami. To pomeni veliko breme za proračun občin, posledično države in davkoplačevalcev. Od tega nimamo nobene druge koristi, kot nekaj delovnih mest več na komunali in ohranitev kulturne krajine. Velik stranski učinek je še obremenjevanje okolja s prevozom hrane od drugod. Druga možnost pa je obdelava zemlje za pridelavo hrane. Košnja, paša ter obdelane njive so vzrok za neporaščenost krajine. Zakaj je ta način boljši, kot komunala? Zato, ker je tu korist dvojna: površine so obdelane, od tega pa tudi nekaj imamo: hrano. Lokalno pridelano, brez transporta in dodatnega obremenjevanja okolja.
- Posredno ustvarjanje delovnih mest
Če je krajina obdelana, je poseljena. Če je poseljena, je možnost razvoja podjetništva seveda velika, saj je najbolje, če ljudem pri njihovih potrebah ''pomagamo'' tako, da imajo vse potrebno na čim manjši oddaljenosti od doma. Če se razvija podjetništvo, pomeni, da imajo ljudje na lokalni ravni službe. In če imajo službe blizu, to pomeni, da imajo zagotovljeno boljšo kakovost življenja. Seveda v kapitalističnem svetu to ne pomeni ničesar, ker ne maksimira dobička. Vendar se bomo ljudje morali vrniti k vrednotam, kot so družina, prijateljstvo, medsebojna pomoč in solidarnost. Človeška družba brez teh vrednot ne more funkcionirati. Kmetijstvo lahko posredno na kakovost življenja vpliva zelo pozitivno. Tudi, če petkrat na leto smrdi po gnojevki. Da je gnojenje neizogibno potrebno za pridelavo hrane in ohranjanje rodovitnosti zemlje, pa sem povedal že v enem prejšnjih prispevkov.
- Neposredno ustvarjanje delovnih mest
Danes je za večino ne-kmečkega prebivalstva povsem logično, da je bolje kupiti čim cenejše, pa ni važno od kod je. Pa ni tako. Če kupujemo domače izdelke, pa ne samo kar se tiče hrane, prav kar koli, podpiramo razvoj domačega gospodarstva. Danes je v Sloveniji eden velikih nonsensov npr. tale: Samooskrba z mlekom je v Sloveniji nekoliko nad 100%. Torej nekaj mleka izvozimo. Do tu je stvar še vzdržna. Tu pa se konča: veliko mleka izvozimo, uvozimo pa mlečne izdelke (jogurte, sire, skuto in podobno). Kaj to pomeni? Nekateri menijo, da je itak vseeno, če kupujemo domače izdelke ali pa tuje. To je velika zmota! S tem podpiramo tuje predelovalne obrate in tujcem plačujemo delovna mesta, namesto da bi pri nas imeli obrate in tako za svoje rojake omogočali več delovnih mest, ki bi pomenila boljše socialno stanje v državi in bistveno hitrejši razvoj gospodarstva. Smo res tako kratkovidni? Zbudimo se! Ne gre samo za kmetijstvo, ampak za naše gospodarstvo v celoti!
- Razvoj turizma
Kako lahko kmetijstvo vpliva na razvoj turizma? Preprosto. Ustvarja okolje, ki je primerno za ljudi. Turistične kmetije, ki jih je pri nas še malo, v podobnih, alpskih državah (Avstrija, Švica, Italija) pa zelo veliko in tudi uspešno funkcionirajo, lahko veliko pomenijo za razvoj vseh panog turizma: od obalnega, gorskega in hribovskega, do prenočišč za samo mimoidoče tujce, ki prečkajo našo državo in tujcev gre mimo nas res ogromno. Ljudje so čedalje bolj osveščeni tudi o pomembnosti gibanja za zdravje. Je res bolje iti na popoldansko uro teka ali hoje skozi center Ljubljane ali bi bilo bolje iti nekam ven, na podeželje, se tam ustaviti, spoznati nove ljudi, se naužiti svežega zraka in dobiti zagon za naprej? Nihče me ne bo prepričal, da slednje ni boljše.
Torej, kaj lahko iz tega zaključimo? Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki skrbi za proizvodnjo hrane. Približno 2-3 % prebivalstva pridela hrano za vse. Obenem pa omogoča vse, kar sem v tem prispevku naštel. Zaključimo lahko, da je kmetijstvo še kako potrebno za obstoj naroda. Rek bogat kmet, bogata država še kako velja. V sloveniji pa je splošno prepričanje, da je kmetijstvo samo oviralec razvoja, nepotreben člen v družbi, ki onesnažuje okolje, poliva gnojevko in s tem zasmraja vse okoli sebe, s stroji ovira promet, pa ne bom več našteval. Je to res? Premislite. Po moje ne bi bila Švica najkonkurenčnejše gospodarstvo na svetu, če bi bila visoka razvitost kmetijstva pri njih oviralec v razvoju. Dejstvo je, da je ravno obratno. Švicarji to vedo. Zato pa podpirajo svoje kmetijstvo.
Ravno te učinke, ki jih ima kmetijstvo, podpira država s subvencijami. Ker nam prodaja pridelane hrane ne pokriva stroškov pridelave, nam država na ta način pomaga. V bistvu so subvencije plačilo za opravljanje vseh izjemno pomembnih družbenih funkcij, ki sem jih opisal. Pa še te subvencije, ki so pomoč pri izpadu dohodka, so obdavčene, kar pomeni, da država obdavčuje nekaj, kar sploh ni obdavčljivo. In - če mislite, da samo kmetje dobivamo subvencije, se še kako motite. Dobivajo jih tudi podjetja v drugih gospodarskih panogah, samo tam je to v redu. Kmetje pa smo zaradi tega pijavke na proračunu.
Verjemite, če bi morali vse te površine, ki jih sedaj obdelujemo kmetje, kositi delavci komunalnih služb, bi imeli s tem same stroške. Kmetom vsaj del stroškov, ki jih imamo s tem, pokrije prodaja pridelane hrane. Trave ljudje pač ne moremo jesti. Ostalo zelenjavo in živalske proizvode pač. Če bi bila za to zadolžena komunalna služba, ne bi imeli od tega ničesar drugega, kot stroške. Ni bolje, da kmetje še naprej opravljamo svoje delo? Presodite sami.
Srečno!
Toni Kukenberger
Do takega mnenja o subvencijah prihaja verjetno zaradi dejstva, da 40% evropskega proračuna dajemo za kmetijstvo. Dejstvo je, da evropsko kmetijstvo brez subvencij ne more preživeti in nekako se tu postavlja vprašanje: ali je moralno in dobro da se tako velik delež proračuna nameni 2-3% ljudem?
OdgovoriIzbrišiŽe res, od kmetijstva imamo veliko dobrega, vendar toliko?
Meni se subvencije zdijo smiselne za nek določen čas, dokler se ne vzpostavi stanje, ki bo zagotavljalo dolgoročno preživetje. Nikakor pa ne bi smele biti namenjene temu da se stalno financira kmetijstvo za to, da se ohranjajo nizke cene - na ta način cene dejansko niso tako nizke - predstavljaj si, da Slovenija ne plačuje več 40% davkov v EU blagajno, ter ta denar razdeli med državljane, ki si potem zaradi večjega prihodka lahko privoščijo dražjo hrano. Upam, da razumeš logiko, ki jo poizkušam razložiti, ko bi le bila tako enostavna.
Sam osebno menim, da je ena izmed nalog SKP tudi to, da kmete še vedno usmerja na pota starega in neučinkovitega kmetovanja! Od tega pa imajo dobiček farmacevtski koncerni in proizvajalci mineralnih gnojil. Razmišljanje s svojo glavo in inovativni pristopi so namreč v takšni kmetijski politiki namreč prepovedani.
Delaj po naše in se prebijaj iz meseca v mesec, če pa želiš poizkusiti kaj novega pa si to sam financiraj - in to naj bi bila sodobna evropska družba utemeljena na razvoju in inteligenci vseh ljudi!
Pa brez zamere,
Martin
Na žalost je največkrat na krožniku ravno teh 40%. Pa to ni prava interpretacija.
OdgovoriIzbriši1. Koliko denarja gre za kmetijstvo, si lahko pogledaš na SURS, kjer imaš predstavljen delež kmetijstva v BDP. V vseh evropskih državah je ta delež podoben. Teh 40% proračuna gre v samo nekaj % BDP-ja, ki je edino objektivno merilo. Torej ta denar ne gre 2% ljudem, ampak 100% ljudem.
2.Razumem tvojo logiko, da bi bilo bolje dati denar drugim, da bi lahko kupovali dražjo hrano. Verjemi - kateregakoli kmeta vprašaš o tem, ti bo zelo jasno povedal: Pošteno nam plačajte hrano, pa NOČEMO subvencij! Je pa tu en problem: kje piše, da boste potem kupovali res domačo hrano? Zagotovila ni. Treba bo potrošnikom povedati, zakaj naj kupujejo slovensko hrano in jo bodo mogoče res začeli. Pa še tole je: ni povsem enako, če da Evropa kmetom in je hrana cenejša, kot če da ljudem in ta denar spet konča v ''hrani''? Samo ime je drugo.
3. Da Evropa podpira FF firme in petrokemijo... ni čisto res. To je dokazano že s tem, da kmetje, ki uporabljajo MANJ FFS in mineralnih gnojil, torej so vključeni v kmetijsko-okoljski program, dobijo višje subvencije. Če je to podpiranje farmacije, ne vem, kje sem zgrešil kakšen podatek.
1. Tvoje interpretacije glede denarja za kmetijstvo ne razumem najbolje :)Bom še malo preštudiral!
OdgovoriIzbriši2. V Sloveniji je problem nizkih odkupnih cen tudi monopolizacija in kartelno dogovarjanje glavnih igralcev na trgu. Tu bi mogla država narediti več. Kar pa se tiče tega, da ljudje potem ne bi kupovali domače hrane - vse je v izobrazbi, bi pa imeli ljudje dejansko potem svobodno izbiro, ker bi si s tem dodatkom lahko privoščili dražjo, domačo hrano, ki si je, roko na srce, mnogi sedaj ne morejo privoščiti.
3. Res je, v Evropi se porabi precej manj FFS in mineralnih gnojil, kot drugod (predvsem v ZDA), vendar evropa vseeno podpira FF firme, ki lahko v Evropi proizvajajo FFS-je, katerih uporaba je pri nas prepovedana in jih izvažajo drugam po svetu, kjer potem s temi preparati proizvajajo hrano, ki jo pojemo tudi mi. Če ne kaj drugega se mi to zdi vsaj moralno sporno in je podobno prenosu umazanih tehnologij v manj razvite države, zaradi česar se je v razvitih državah zmanjšala onesnaženost. Te iste razvite države pa sedaj s prstom kažejo na manj razvite, češ, mi smo rešili svoje okoljske probleme, zdaj ste na vrsti vi. Hipokratstvo do amena!
lp, martin